Omemba: Franco Zeffirelli

»Uživala je v dolgi in uspešni karieri v gledališču ter na filmu in televiziji, ki je trajala sedem desetletij, dokler se ni upokojila zaradi slepote.«

»Imela sem velik privilegij, da sem imela takšno življenje. Mislim, čarobno je in še zmeraj čutim – ko se zavesa dvigne ali pa se prižgejo luči, če zavese ni – čarobnost začetka tega, kar se bo odvijalo pred mano.«

»mirno doma, obkrožena s svojimi najdražjimi«

»To je bilo nujno za film. Vsi mislijo, da sva bila tako mlada, da se nisva zavedala, kaj počneva. Vendar sva se zelo zavedala.«

»Posneli smo ga na koncu filma. Torej do takrat ... Postali smo ena velika družina. In Leonard sploh ni bil sramežljiv!«

»Tega ni naredil še nihče mojih let.«

»To je bilo nujno za film. Vsi mislijo, da sva bila tako mlada, da se nisva zavedala, kaj počneva. Vendar sva se zelo zavedala. Oba sva prišla iz dramskih šol, ko delaš, svoje delo jemlješ zelo resno.«

»To, kar so jim obljubili, in to, kar se je potem dogajalo, sta bili dve različni stvari.«

»Zaupala sta Francu. Pri šestnajstih sta verjela, da ne bo prelomil zaupanja, ki se je spletlo med njimi. Franco je bil njun prijatelj in, roko na srce, kaj bi lahko storila? Nista imela možnosti. Takrat ni bilo gibanja #MeToo.«

»Ljubezenski prizor je daleč od pornografskega.«

»Gole podobe v filmu izražajo lepoto, prenos, rekel bi celo odkritost medsebojnega dajanja in ne vsebujejo nobenega morbidnega občutka.«

»Že leta 2016 smo identificirali 35 Leonardovih živih sorodnikov, ki pa so bili večinoma posredni, plod vzporednih odnosov tudi po ženski liniji.«

»Stari so od enega leta do 85 let, ne živijo prav v Vinciju, temveč v sosednjih občinah vse do Versilije in imajo vsakdanje poklice.«

»Nisem največji operni režiser na svetu, pač pa edini.«

»Slutnja, pričakovanje, to je tisto, kar te ohranja pri mladosti.«

»Možgani so mi še vedno polni zgodb, likov in besed.«